Koncept/ concept:
Dalanda Diallo, Aleksandra Gačić, Maša Kagao Knez, Katja Zakrajšek
odlomki besedil iz knjig avtorice Bernandne Evaristo: Dekle, ženska, druga_i in Manifest: Nikdar odnehati
Izbor besedil:
Aleksandra Gačić in Katja Zakrajšek
Koreografija /Choreography:
Dalanda Diallo in Maša Kagao Knez
Avtorska glasba / Music created by:
Damir Mazrek in Kristijan Korat
Soustvarjalci & nastopajoči/ Co- created and performed by:
Lina Akif, Inti Šraj, Katja Zakrajšek – interpretacija besedil/text interpretation
Dalanda Diallo, Maša Kagao Knez – ples/ dance
Irena Yebuah Tiran, Leticia Yebuah Slapnik – vokal
Kristijan Korat – klaviature, Damir Mazrek – tolkala
Obleke: Jelena Proković, JSP Ready
Oblikovanje svetlobe/ Lighting design: Danilo Pečar
Tehnična podpora/ Technical support: Mini teater
Produkcija/ Production: Interdisciplinarna iniciativa Afrike ( Vodnikova domačija, KUD Baobab, DIASPORA)
Koprodukcija/ Co-production: Festival Fabula, Mini teater

PREMIERA: 22. marec 2023, Festival Fabula, Mini Teater Ljubljana

O PREDSTAVI / ABOUT THE PERFORMANCE

Predstava Manifest za nas druge je nastala v sodelovanju interdisciplinarne iniciative Afrike in Vodnikove domačije Center. Literarno-plesno- glasbeni dogodek, premierno uprizorjen na Festivalu Fabula, temelji na dveh knjigah: Dekle, ženska, druga_i in Manifest: Nikdar odnehati, avtorice Bernardine Evaristo, ki je letošnja gostja programa Fabula v teoriji.

Dekle, ženska, druga_i roman o mnogoterih izkušnjah dvanajstih nebelih Britank_cev v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju, ki izpisuje heterogeno, mnogoplastno, včasih celo protislovno podobo družbene manjšine, ki se jo pogosto zvaja na nekaj stereotipov, prek tega pa tudi razgrinja drugačno podobo britanske družbe in njene zgodovine. Formalno ekperimentalen polifonični roman, izpisan z izredno tekočim, gibčnim jezikom, se bere kot mreža biografij, ki bi se lahko poljubno širila navzven – ali pa poglabljala v detajle posameznih zgodb. Manifest: Nikdar odnehati prinaša avtoričine osebne spomine, ki se prelivajo v širšo družinsko zgodovino, njeno razmišljanje o okoliščinah svojega sprva gledališkega, pozneje literarnega ustvarjanja, pa tudi literarnega aktivizma za bolj vključujoče literarne institucije, in se sklene z njenim umetniškim kredom.